Miran@home

Minilo je kar nekaj mesecev od zadnjega prispevka na blogu. Bližajoče se novo leto pa je kot nalašč, da si v sebi zaželimo spremembe ali novosti in si kot že ničkolikokrat rečemo: od novega leta dalje pa res spremenim to in ono in si obljubim, da bom odslej pogosteje objavljal prispevke :).

Tokrat jo je zakuhala (čisto dobesedno) moja boljša polovica. Skupaj z njeno taščo (my mum) so se podale v peko prazničnega domačega prijatelja. Potek vsega pa je zabeležila digitalna kamera Olympus.

Narezano suho sadje

V posodi stepemo jajca, jim dodamo mleti sladkor in presejano moko. Seveda pa ne smemo pozabiti na polovico vrečke pecilnega praška in 30 dag narezanega kandiranega suhega sadja.

Oblikujemo v hlebčke in pečemo pol ure na 180°C. Še tople hlebčke razrežemo na rezine in počakamo, da se rezine ohladijo.

Sladek domači prijatelj

Avtorica recepture in kuharski pripomoček.

Pred nekaj meseci je padla ideja, da popeljem druščino ŠKMŠ na vrh našega največjega “očaka” z imenom Triglav. 2864m se mogoče sliši malo, ampak vseeno za nekatere dovolj veliko da ostane “musklfiber” še dan ali dva po tem ko z gore sestopiš. Četica 9 prijavljenih, od tega 6 tisith, ki so bili deležni na vrhu štrika in priznanja da so posali pravi Slovenci/ke. Jah tisti, ki še niste bili na vrhu, nažalost baje niste pravi Slovenci. Kdo si je to izmislis ne vem, res pa je da sem ta rek slišal že iz mnogih ust.

Triglav odet v meglo - pogled iz doline Vrat

Udeleženci odprave - pred štartom :)

Sara Zupanc - edina udeleženka nežnejšega spola

Mladi kozorog - pogled kot na zeleni steklenički

Pogled na Triglav s Kredarice

Osvojen vrh ob Aljaževem stolpu - 2864m

Sprostitev ob smaragdni Bistrici - v dolini Vrat

Več fotografij pa v spletni galeriji na naslovu:
http://triglav2008.miransmid.com

Heh, točno danes mineva eno leto od prvega zapisa na tem spletnem mestu. Obreš se okoli in že si za eno leto starejši. Srčno upam da v prihodje napišem kakšen prispevek ali dva več ter pokomentiram dogajanje na to ali drugo temo. Vse najboljše in še na mnoga leta :).

 Tvoj ustvarjalec Mirči

Letos po dolgem času ni deževalo, ampak nas je grel pomladanski sonček, ki ni skoparil s temperaturo. Prizorišče Ilirija se je že čez dan napolnilo tako kot že dolgo ne. Še en dokaz več da študentski klubi v Sloveniji delajo s polno aktivnostjo in si želijo še več tovrstnih dogodkov. 55 registriranih študentskih klubov se je tako predstavilo z raznimi kulinaričnimi specialitetami, ki so značilne za posamezni kraj od koder prihajajo. Tako je bilo moč poskusiti vse od prekmurske gibanice, šentjurskih jajc (tudi letos smo jih spekli 250, ki so mimogrede pošle prej kot v 2 urah!!!), pa do vrhunsko goriško-vipavske rdeče kapljice.

Trije odri raznolike glasbe je bila le še pika na i za doživitev kulturno-zabavnega popoldneva, ki se je zaključil v poznih jutranjih urah. Za presenečenje večera je poskrbela skupina Destroj, v samem napovedniku pa je bilo moč slišati preverjeno kvaliteto kot so Big Foot Mama, Elvis Jackson, Orleki ter Zmelkoow.
Nekaj foto utrinkov, več pa v celotni galeriji. Klik!

ŠKMŠ team - le del njega

Destroj in huda light scena

DJ stage

Klik do galerije fotk!

Štajerci so zakon! …so zapisali na uradni spletni strani Pop Design banda. Še en dokaz več, da ga znamo zažurat in organizacijsko speljat koncert tako kot se šika. Kapo dol ŠKMŠ-ju in vam obiskovalcem, ki ste dvorano napolnili v lepem številu. Tako na oko naj bi vas bilo nekje med 350-400, če štejem poleg tudi tiste, ki so večino časa preživeli naslonjeni na šank :).

Tokrat sem imel funkcijo organizatorja in za fotkanje enostavno ni bilo časa. Le te ki jih vidite na spletu pa je z veseljem posnel fotograf Mitja Jager. Klik do galerije.